V poletju in v času dopustov naše aktivnosti nekoliko zamrejo. Temu obdobju pravimo tudi »čas kislih kumaric«. Kaj ta izraz pomeni prav dobro vedo predstavniki sedme sile, ko v tem času objavljajo bolj nepomembne prispevke. No, mi bomo praznino v poletju izkoristili za objavo koristnih člankov, ki jih boste lahko v miru prebirali in od njih imeli tudi koristi.
Če delodajalec zaposli invalida, je lahko zaradi tega deležen določenih finančnih ali drugih ugodnosti, s čimer država spodbuja delodajalce k takšnim zaposlitvam. Drži sicer, da so s tem povezane tudi določene dodatne obveznosti, a si na tem mestu poglejmo glavne prednosti, s katerimi morda lahko prepričamo kakšnega delodajalca, da mu zaposlitev invalida lahko prinese marsikaj dobrega.
Kadar delodajalci zaposlujejo, pogosto pozabijo, kaj vse lahko pridobijo z zaposlitvijo invalida in da je njegova zaposlitev na koncu lahko celo cenejša in konkurenčnejša. V osnovi lahko te ugodnosti razdelimo v tri skupine: prilagoditve delovnega mesta, finančne spodbude in davčne olajšave.


Prilagoditev delovnega mesta in opreme
Če delodajalec zaposli invalida za najmanj 12 mesecev in mu mora prilagoditi delovno mesto (npr. prilagoditev pisalne mize ali polic, ureditev klančine itd.), mu stroške prilagoditve lahko krije država. Enako velja tudi, če je delavcu – invalidu potrebno prilagoditi delovno opremo (npr. orodje v delavnici). V teh primerih lahko delodajalcu na njegovo zahtevo celotne stroške povrne Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije. Če ne gre za novo zaposlitev, ampak je prilagoditev potrebna za delavca, ki naknadno (po zaposlitvi) postane invalid, takšne stroške prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Potrebno je opozoriti, da se delodajalcu povrnejo dejanski stroški prilagoditev, pri čemer mora kot dokaz, da je plačal primerno ceno, zahtevi predložiti ponudbe več različnih dobaviteljev. Nadaljnji pogoj je tudi, da mora iti za prilagoditev, kot jo je izvajalec zaposlitvene rehabilitacije predvidel za invalida v njegovem individualnem načrtu.
Če delodajalec invalida zaposli v t. i. podporni zaposlitvi, to je zaposlitvi, ki poteka v običajnem delovnem okolju, a se delavcu pri tem nudi še dodatna strokovna in tehnična podpora (npr. svetovanje glede opravljanja dela, spremljanje, razvoj osebnih metod dela), pride v poštev tudi subvencija plače invalida in povračilo stroškov za izvajanje podpore, ki jo zagotavlja delodajalec. Pogoj za takšno podporno zaposlitev je, da Zavod RS za zaposlovanje z odločbo invalidu potrdi, da je zaposljiv samo v podporni zaposlitvi (se pravi, da potrebuje pri delu omenjeno podporo) in da se je za določeno delovno mesto tudi usposabljal.
Subvencija plače je pravica invalida in ne pravica delodajalca, tako da mora zanjo pri Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije zaprositi invalid sam. Subvencija v podporni zaposlitvi znaša od 5 do 30 % minimalne plače, konkretna višina pa je odvisna od ocene izvajalca zaposlitvene rehabilitacije o tem, kakšne delovne rezultate invalid dosega. Če dosega npr. 90–95 % rezultat, znaša subvencija cca. 80 evrov, če dosega 70–80 % delovnih rezultatov pa cca. 235 evrov. Ker se ti zneski vštevajo v plačo invalida, istočasno predstavljajo prihranek delodajalca.
Če delodajalec zaposlenemu invalidu v podporni zaposlitvi sam nudi tudi podporne storitve (mu pomaga, ga spremlja in podobno), lahko dobi povrnjene tudi te stroške, in sicer v obliki povračila plače strokovnega delavca, ki te storitve pri njem opravlja, preračunano na urno postavko. Zgornja kvota ur, ki se povrnejo, je 30 ur mesečno.


Finančne spodbude
V Sloveniji imamo pri zaposlovanju invalidov t. i. sistem kvot, ki določa, da mora vsak delodajalec, ki zaposluje več kot 20 oseb, zaposliti tudi določen odstotek invalidov. Konkreten odstotek je sicer odvisen od področja dela delodajalca in znaša do 6 odstotkov zaposlenih. V kolikor delodajalec zaposli invalida nad predpisano kvoto (in ima torej zaposlenih več invalidov, kot je njegova zakonska obveznost), je lahko oproščen plačila njegovih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Enako velja, če delodajalec, ki ima manj kot 20 zaposlenih, zaposli invalida. Takšna oprostitev je trajna za ves čas zaposlitve invalida, kar pomeni pri povprečni slovenski plači okoli 140 evrov prihranka mesečno. Oprostitev plačila prispevkov ni avtomatična, ampak mora delodajalec vlogo za oprostitev nasloviti na Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Delodajalec, ki zaposluje nad kvoto, ali zaposluje manj kot 20 ljudi in nato zaposli invalida, je lahko tudi finančno nagrajen. Za takšno zaposlitev mu namreč pripada posebna nagrada v višini cca. 160 evrov vsak mesec zaposlitve invalida, a največ za eno leto.
V primeru, da manjši delodajalec, za katerega sistem kvot ne velja, zaposli invalida, je lahko njegov strošek v primeru izplačila povprečne plače v prvem letu nižji tudi za cca. 300 evrov mesečno (v primeru povprečne plače), na kar velja delodajalca, ki na novo zaposluje, vsekakor opozoriti.
Žal pri finančnih spodbudah ne gre brez administracije. Računovodstvo delodajalca mora omenjeno oprostitev plačila prispevkov in prejete nagrade v poslovnih knjigah knjižiti na posebnem kontu, ta sredstva pa je potrebno porabiti za plače invalidov in o tem tudi redno poročati ministrstvu za delo.


Davčna olajšava
Država spodbuja zaposlovanje invalidov tudi preko sistema davčnih olajšav, kar pomeni, da lahko delodajalec, ki zaposli invalida, zaradi tega plača manj davka od dohodka (dobička). Davčna olajšava za zaposlitev invalida znaša 50 % njegove plače, kar z drugimi besedami pomeni, da se dobiček delodajalca fiktivno zmanjša za polovico letne plače invalida in se šele nato obdavči. Če bi bil dobiček enak polovici letne plače invalida, bi to pomenilo, da delodajalcu davka zaradi takšne zaposlitve sploh ni potrebno plačati.
Če delodajalec zaposli invalida s 100 % telesno okvaro, ali se zaposli invalida nad predpisano kvoto, je davčna olajšava še višja, in sicer 70 % njegove plače. Možnost uveljavljanja davčnih olajšav je trajna za ves čas zaposlitve. Podobno kot pri ostalih spodbudah, tudi ta ni avtomatična, temveč jo mora delodajalec sam uveljavljati ob oddaji letnega obračuna davka.


Socialna podjetja
Zaposlitev invalida je lahko priložnost tudi za socialna podjetja, to je podjetja, ki delujejo po pravilih socialnega podjetništva (ne delijo dobička, vključujejo delavce v svoje upravljanje, skrbijo za določene družbene potrebe itd.). V osnovi poznamo dva tipa socialnih podjetij: tip A, ki opravlja dejavnosti socialnega podjetništva (socialne storitve, izobraževanje, varstvo okolja ...) in pri tem zaposluje vsaj dve osebi ter tip B, ki opravlja katerokoli dejavnost in zaposluje vsaj 1/3 delavcev iz t. i. ranljivih skupin na trgu dela, kamor sodijo tudi invalidi. Če tako manjše socialno podjetje tipa B zaposli samo invalida za najmanj polovični delovni čas, s tem trajno izpolnjuje zakonski pogoj za ohranitev statusa socialnega podjetja ves čas njegove zaposlitve. Če zaposli tudi druge delavce, to na izpolnjevanje pogojev ne vpliva, dokler jih je manj kot 2/3.

Matej Verbajs, vodja pravne službe pri CNVOS/Pravice invalidov in delodajalcev pri zaposlitvi invalida

dpik logo Društvo paraplegikov Istre in Krasa - Associazione dei paraplegici d Istria e Carso
Vanganelska 008 F, 6000 KOPER
G: +386 (0)41 697 560
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

TRR: 10100-0034623369
Banka Koper
Matična številka: 518942000
Davčna številka: 84790962

 QR DPIK

 

 

 

 

Obiskovalci

3420381
Danes
Včeraj
Ta teden
Ta mesec
Skupaj
152
573
4399
18188
3420381

NAŠE PROGRAME FINANČNO PODPIRAJO NASLEDNJE OBČINE IN DRŽAVNE JAVNE USTANOVE:

mddszee

fihozps

grb kopergrb izolagrb pirangrb ilirska bistrica

grb postojnagrb sezanagrb komengrb divaca

grb pivkagrb hrpelje kozinajskd

 

SPONZORJI IN DONATORJI:

ziveti s pristaniscemCasino Portoroz

logo zavarovalnica mariborspringer riders